Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali, da bosta okrepili trgovino in zaščitili regionalno stabilnost. Obisk južnokorejskega predsednika v Pekingu je zasenčila Severna Koreja.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae-myung, se je v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta podpisala 14 memorandumov o soglasju. Med drugim je južnokorejska družba Shinsegae podpisala memorandum z Alibabo za spodbujanje spletnega izvoza korejskih izdelkov na Kitajsko. Lee je srečanje označil za začetek obnove odnosov med državama. Xi Jinping je poudaril pomen skupnega boja proti japonski okupaciji med drugo svetovno vojno, medtem ko je Lee ponovil zavezanost politiki 'ene Kitajske'.

Prva dama Južne Koreje Kim Hea Kyung je v ponedeljek v Pekingu gostila kitajske predstavnice iz različnih družbenih področij in jim postregla s tradicionalno jedjo, ki združuje korejsko in kitajsko kuhinjo. Dogodek se je odvil v rezidenci južnokorejskega veleposlanika v sklopu državniškega obiska predsednika Lee Jae Myunga na Kitajskem. Kimova je za gostje pripravila 'tteokmandu-guk', juho z riževimi kolački in cmoki, ki po njenih besedah simbolizira združevanje novoletnih običajev obeh sosednjih držav. Na kosilo so bile povabljene vplivne kitajske ženske s področij izobraževanja, kulture, športa, umetnosti in gospodarstva. Prva dama jih je izpostavila kot ključne osebnosti, ki delujejo kot most pri krepitvi izmenjav in prijateljskih vezi med narodoma. Pojasnila je, da Korejci tradicionalno uživajo juho z riževimi kolački ob začetku novega leta, medtem ko so cmoki značilni za kitajska praznovanja, s kombinacijo obojega pa je želela poudariti pomen medsebojne enotnosti in sodelovanja v prihodnosti.

Prva dama Južne Koreje Kim Hea Kyung je v ponedeljek v Pekingu gostila kitajske ženske, ki delujejo na področjih izobraževanja, kulture, športa in gospodarstva. Dogodek je potekal v rezidenci južnokorejskega veleposlanika v okviru državniškega obiska predsednika Lee Jae Myunga na Kitajskem. Gostiteljica je zbranim postregla s tradicionalno juho z riževimi kolački in cmoki, imenovano tteokmandu-guk, ki združuje kulinarične tradicije obeh držav. Kim Hea Kyung je v nagovoru poudarila, da izbira jedi simbolizira enotnost in prijateljstvo med sosednjima narodoma, saj Južnokorejci riževo juho tradicionalno jedo ob novem letu, Kitajci pa cmoke pripravljajo med prazniki, kot je lunarno novo leto. Prva dama je gostje opisala kot ključne osebnosti, ki opravljajo vlogo mostu pri spodbujanju izmenjav med državama. Izrazila je upanje, da bo skupno obedovanje še dodatno okrepilo prijateljske vezi in medsebojno razumevanje med Južno Korejo in Kitajsko.

V Južni Koreji so se močno zaostrile politične razmere, saj se opozicijska Demokratska stranka (DP) in vladajoča stranka Narodna sila spopadata z resnimi notranjimi pretresi in medsebojnimi obtožbami glede korupcije. Demokratska stranka je 5. januarja nepričakovano preložila zasedanje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem bi morali obravnavati predloga za posebni preiskavi o korupciji in gibanju Unifikacijska cerkev. Kot uradni razlog so navedli željo, da ne bi zasenčili državniškega obiska predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem, medtem ko opozicija trdi, da se stranka skuša izogniti preiskavam lastnih korupcijskih afer. Znotraj Demokratske stranke se krepijo pritiski na nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija, ki je vpleten v več škandalov glede prejemanja podkupnin za nominacije na lokalnih volitvah. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil prostovoljno. Hkrati je predsednik stranke Jung Chung-rae napovedal strožji nadzor nad kandidacijskimi postopki in ustanovitev posebne nadzorne enote za preprečevanje nepravilnosti. Na drugi strani je v vladajoči stranki Narodna sila odstopil predsednik odbora za politiko Kim Do-eup, kar predstavlja resen udarec za vodstvo stranke pod Jang Dong-hyukom, saj je Kim veljal za zmeren glas, ki je uravnotežil domnevno skrajno desno usmeritev vodstva.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je bil na tridnevnem državniškem obisku na Kitajskem, kjer se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. To je bil njun drugi sestanek v dveh mesecih. Lee je izrazil željo po odprtju novega poglavja v odnosih med državama in poudaril, da bi to leto lahko postalo ključno za popolno obnovitev odnosov. Predsednika sta se strinjala glede pomembnosti ohranjanja miru na Korejskem polotoku. Razpravljala sta tudi o širitvi kulturne izmenjave. Dogovorili so se za nadaljnje pogovore o kitajskih umetnih strukturah v Zahodnem morju.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se je soočil s sodnim postopkom. Ameriški mediji so v živo prenašali njegov prihod na sodišče na Manhattanu. Pojavile so se skrbi glede ponovne uveljavitve topnjaške diplomacije s strani ZDA, medtem ko je Trump poudarjal varnostne in strateške razloge za aretacijo in morebitno prevzetje Venezuele.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v okviru štiridnevnega državniškega obiska v Pekingu sestal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Vrhunsko srečanje je potekalo v senci povečanih geopolitičnih napetosti, saj so kitajski mediji napovedovali, da bo Xi izkoristil priložnost za kritiko zunanje politike Združenih držav Amerike, predvsem v luči ameriških zračnih napadov v Venezueli. Srečanje predstavlja velik preizkus za Leejevo »praktično diplomacijo«, saj Kitajska od Seula zahteva jasno opredelitev proti neodvisnosti Tajvana, kar bi lahko ogrozilo južnokorejsko vojaško zavezništvo z ZDA. Med ključnimi temami pogovorov so bile poleg vprašanja Tajvanske ožine še denuklearizacija Korejskega polotoka in odprava kitajskih omejitev na južnokorejske kulturne dobrine, znanih kot »ukrep proti korejskemu valu«. Analitiki opozarjajo, da se Lee sooča s težavami pri ohranjanju ravnovesja med kitajskimi pritiski glede suverenosti in strateškim partnerstvom z Washingtonom, ki je pred kratkim razširil operativno območje svojih sil v Južni Koreji.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Jong Una preizkusila hipersonične rakete, ki so zadele cilje oddaljene 1000 km. Preizkus je bil opisan kot ključen za krepitev jedrskega odvračanja države. To se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko je Severna Koreja obsodila nedavne poteze ZDA. Južnokorejski predsednik Lee upa, da bo s pomočjo Kitajske izboljšal odnose s Severno Korejo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Južnokorejska politična scena je pretresena zaradi novih obtožb o korupciji in nepravilnostih pri podeljevanju strankarskih nominacij znotraj Demokratske stranke (DP). V središču škandala se je znašel nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki mu očitajo prejem podkupnine v višini 30.000 evrov pred parlamentarnimi volitvami leta 2020. Poleg tega so se pojavile trditve, da je njegova soproga prejela nezakonita sredstva od lokalnih svetnikov in neupravičeno uporabljala javna sredstva za reprezentanco. Demokratska stranka pod vodstvom predsednika Lee Jae-myunga je obtožbe označila za posamične odklone posameznikov in zavrnila pozive opozicijske stranke Moč ljudstva (PPP) k sistemski preiskavi ali uvedbi posebnega tožilca. Opozicija medtem stopnjuje pritisk in zahteva opravičilo predsednika države zaradi domnevnih neuspehov pri varnostnem preverjanju kandidatov, vključno z Lee Hye-hoon, kandidatko za ministrico za proračun, ki se prav tako sooča z očitki o sumljivih nakupih in neprimernem vedenju. Znotraj Demokratske stranke se je hkrati začela tekma za novega vodjo poslanske skupine, kjer se potegujejo štirje poslanci s tretjim mandatom. Rezultat teh volitev, pri katerih bodo imeli pomembno vlogo tudi radikalni privrženci stranke, bo določil prihodnjo smer strankarske politike in odnos do predsedniške palače v času, ko se vrstijo preiskave o prodaji kandidatur na preteklih volitvah.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državni obisk, s čimer je postal prvi voditelj države, ki je obiskal Kitajsko v novem letu. Obisk se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Severna Koreja je sporočila, da je Kim Jong Un nadzoroval preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket, ki so zadele cilje oddaljene 1000 km. Poudarili so, da je vaja namenjena oceni odvračalne sposobnosti države in pripravljenosti orožnega sistema v luči nedavne geopolitične krize po vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Severna Koreja je v torek zjutraj proti vzhodni obali Japonskega morja izstrelila neidentificirano balistično raketo, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus orožja v letu 2026. Generalštab južnokorejske vojske je v uradni izjavi potrdil izstrelitev, podrobnosti pa še preučujejo v sodelovanju z ameriškimi in japonskimi obveščevalnimi službami. Japonsko obrambno ministrstvo je prav tako zaznalo izstrelitev in opozorilo ladje v regiji na previdnost. Analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang trenutek za preizkus izbral strateško, saj se dogodek sovpada z napetostmi med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedanim obiskom južnokorejskega opozicijskega voditelja Lee Jae-myunga na Kitajskem. S tem dejanjem naj bi režim Kim Jong-una poskušal opozoriti na svojo vojaško prisotnost in okrepiti pogajalska izhodišča v regiji. Zadnji tovrstni preizkus balističnih raket kratkega dosega je Severna Koreja izvedla novembra lani.

Južnokorejsko sodišče je izdalo nalog za prijetje 60-letnega moškega, ki je v preteklih mesecih na spletu objavil približno 700 zavajajočih videoposnetkov in prispevkov o tragediji v Itaewonu. Osumljenec je v svojih objavah trdil, da je bil dogodek zrežiran, da je šlo za mamilarski terorizem in da so bila trupla žrtev v resnici lutke. To je prvi primer odvzema prostosti, odkar je bila lani julija na ukaz predsednika države Lee Jae-myunga ustanovljena posebna enota za preiskovanje kaznivih dejanj zoper žrtve nesreč in njihove svojce. Policija je preiskavo sprožila septembra lani po prejemu kazenske ovadbe s strani družin žrtev, ki so poročale o sistematičnem nadlegovanju in širjenju teorij zarote. Osumljenec naj bi z objavami na tujih platformah in domačih forumih prek donacij pridobival tudi finančno korist. Predsednik Lee Jae-myung je ob novici o pridržanju poudaril, da bo država ohranila ničelno toleranco do razširjanja lažnih informacij, ki neposredno kršijo človekovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti preživelih. Sočasno s to preiskavo so policisti v mestu Chungju pridržali tri državljane Tajske, ki so v Južni Koreji bivali nezakonito. Osumljeni so izdelave in posesti improviziranega strelnega orožja, ki so ga po lastnih navedbah nameravali uporabiti za lov na ptice. Policija je ob aretaciji zasegla pet kosov orožja in kovinske krogle, primer pa obravnavajo kot resno kršitev zakonodaje o nadzoru nad orožjem in eksplozivi.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung se je v Pekingu srečal s kitajskimi voditelji, kjer je poudaril leto 2026 kot prelomnico v obnovi odnosov med državama. Izpostavil je potencial sodelovanja na področjih lepotnih izdelkov, kulture in umetne inteligence. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar pa se je prav tako v Pekingu srečal s kitajskimi visokimi uradniki, pri čemer sta obe strani poudarili, da je prijateljstvo med Pakistanom in Kitajsko ključnega pomena za regionalni mir in stabilnost.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v okviru svojega državniškega obiska na Kitajskem za 7. januar načrtoval obisk prostorov nekdanjega sedeža začasne vlade Republike Koreje v Šanghaju. Ta lokacija predstavlja ključen zgodovinski simbol korejskega osamosvojitvenega gibanja, ki je v preteklosti uživalo znatno finančno, materialno in vojaško podporo takratne vlade Republike Kitajske. Obisk v Šanghaju sledi uradnim pogovorom v Pekingu in poudarja zgodovinske vezi med narodoma. Predsednikov obisk sovpada z napetimi razmerami v regiji, vendar pa izbira Šanghaja kot postojanke kaže na pomen diplomatske zgodovine in tradicije. Začasna vlada v izgnanstvu je bila v Šanghaju ustanovljena leta 1919 in je služila kot središče upora proti japonski kolonialni nadvladi. Predsednik Lee bo s tem dejanjem počastil spomin na borce za neodvisnost, kar je v južnokorejski javnosti sprejeto z velikim zanimanjem, hkrati pa lokacija ostaja priljubljena točka za južnokorejske turiste na Kitajskem.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Južnokorejsko politično prizorišče so zaznamovali stopnjevanje notranjih sporov v vladajoči stranki Narodna sila ter nove korupcijske preiskave v opozicijski Demokratski stranki. V Narodni sili je poslanka Bae Hyun-jin ostro kritizirala župana Daeguja Hong Joon-pyoja zaradi njegovih napadov na nekdanjega predsednika stranke Han Dong-hoona v povezavi z afero o spletnih objavah. Spor se je poglobil po navedbah, da so družinski člani Hana na uradnem forumu stranke objavljali kritične zapise o predsedniku države Yoon Suk-yeolu, kar je sprožilo ostre obtožbe o dvoličnosti in zahtevah po politični odgovornosti. Istočasno je nekdanji poslanec Yoo Seong-min razkril, da je večkrat zavrnil ponudbe predsednika države Lee Jae-myunga za položaj predsednika vlade, češ da ne more sodelovati z nekom, s katerim se politično in filozofsko popolnoma razhajata. Medtem je predsednik Demokratske stranke Jung Chung-rae odredil etično preiskavo proti Kim Byung-kiiju in Kang Sun-woo zaradi obtožb o prejemanju podkupnin v višini 100 milijonov vonov v zameno za strankarske nominacije. Stranka je pred prihajajočimi lokalnimi volitvami prešla v izredno stanje delovanja, da bi omejila politično škodo zaradi naraščajočih korupcijskih afer.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.

Poslanec Jin Sung-joon je napovedal kandidaturo za vodjo poslanske skupine Demokratske stranke. Predsednik Lee Jae-myung je odobril razrešitev podpredsednika komisije za nizko rodnost in staranje družbe Joo Hyung-hwana, ki ga je imenovala prejšnja vlada. Jo Kuk, vodja stranke za obnovo domovine, je izrazil strinjanje z navodili predsednika Lee Jae-myunga glede preiskav verskih skupnosti, povezanih s politiko. Prav tako je Joo Hyung-hwan, ki ga je imenoval Yoon Suk-yeol, ponudil svoj odstop mesec dni pred iztekom mandata.

Južnokorejsko ministrstvo za narodno obrambo je napovedalo obsežno reorganizacijo vojaških sil, po kateri se bo operativni nadzor nad 1. in 2. divizijo marincev po več kot 50 letih vrnil pod neposredno poveljstvo marincev. Reforma, ki jo je spodbudil predsednik države, predvideva prehod na sistem t. i. kvazi-četrte veje oboroženih sil, kar bo marincem zagotovilo večjo neodvisnost od kopenske vojske. Do konca leta 2026 bo nadzor nad 1. divizijo prešel z 2. operativnega poveljstva kopenske vojske na marince, medtem ko bo 2. divizija popolno avtonomijo pridobila do leta 2028. Poleg strukturnih sprememb načrt vključuje tudi možnost povišanja marincev v čin generala s štirimi zvezdicami, kar je bilo doslej zaradi hierarhičnih omejitev onemogočeno. Obrambni minister je poudaril, da bo ustanovitev posebnega operativnega poveljstva marincev okrepila njihovo bojno pripravljenost in omogočila pravičnejšo zastopanost v združenem poveljstvu sil. Zakonodajne spremembe bodo sledile v kratkem, da se uradno redefinirajo naloge in status korpusa marincev znotraj obrambnega sistema.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo od 4. do 7. januarja 2026 obiskal Kitajsko na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019, s ciljem ponovne vzpostavitve napetih odnosov med državama.

Odbor stranke Državna moč (국민의힘) je ugotovil, da so računi, povezani z objavami na forumu stranke, povezani s petimi člani družine nekdanjega voditelja Han Dong-hoona. Ugotovljeno je bilo, da je 87,6 % (1428) sporočil ustvarjenih z dveh IP naslovov, kar nakazuje na manipulacijo javnega mnenja. Han Dong-hoon je priznal, da je za objave svoje družine izvedel pozno, vendar je trdil, da objave niso bile napačne. Primer je bil predložen etični komisiji stranke.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je z imenovanjem konservativne političarke Lee Hye-hoon za kandidatko za ministrico za načrtovanje in proračun sprožil močan odziv v političnem prostoru. Ta poteza velja za del Leejeve strategije širitve proti desni sredini, s čimer želi ustvariti nekakšno vlado narodne enotnosti. Imenovanje Lee Hye-hoon, ki je v preteklosti kritizirala predsednikovo proračunsko politiko, je v opozicijski stranki Moč ljudstva povzročilo alarm in strah pred izgubo političnega prostora. Po navedbah tiskovnega predstavnika urada predsednika Kim Nam-joona gre za izraz predsednikove volje po pragmatizmu in integraciji, saj naj bi različna mnenja znotraj kabineta zmanjšala tveganja pri izvajanju politik. Opozicijska stranka Moč ljudstva je kandidatko Lee Hye-hoon že izključila iz svojih vrst in njeno odločitev označila za izdajo, medtem ko je v vladajoči Demokratični stranki opaziti mešane občutke. Čeprav predsednik stranke Jung Chung-rae poziva k zaupanju v predsednikovo odločitev, se del stranke spominja njene pretekle nasprotovanja ustavni obtožbi prejšnjega predsednika. Poleg Lee Hye-hoon je predsednik na visoke položaje imenoval še več drugih konservativnih osebnosti, vključno z bivšim poslancem Kwon Oh-eulom na mesto ministra za domoljube in veterane, kar potrjuje njegov strateški premik proti desni, ki ga je napovedal že februarja v času ustavne krize.

Minister Lee Hae-hoon je bil imenovan za ministra za planiranje in proračun. Predsednik Lee Jae-myung se je po 1330 dneh vrnil v Modro hišo, kjer je prvi dan opravil pregled sistemov za varnost in obvladovanje nesreč, obiskal pa je tudi novinarje. V Demokratski stranki pa se pojavljajo notranja trenja glede prihodnosti poslanca Kim Byung-kija zaradi obtožb o zlorabah.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung se je javno opravičil ob prvi obletnici strmoglavljenja letala Jeju Air, v kateri je umrlo 179 ljudi. Obenem je obljubil temeljito preiskavo nesreče, ki velja za najhujšo letalsko nesrečo v državi.

Kitajska je izvedla presenetljive vojaške vaje "Pravična misija–2025" okoli Tajvana, ki so vključevale streljanje v živo in simulacijo blokade ključnih tajvanskih pristanišč in energetskih poti. Vaje, ki so jih izvedle različne veje kitajske vojske, so poudarile sposobnost hitrega napada in kontrole nad Tajvanom, kar je po mnenju kitajskih strokovnjakov odgovor na provokacije zunanjih sil in tajvanske separatistične težnje. Poudarek je bil na preprečevanju vmešavanja zunanjih sil in testiranju sposobnosti za skupno delovanje različnih vojaških enot.

Zaključene so bile tri posebne preiskave (v zvezi s smrtjo vojaka Chaeja, poskusom vstaje in primerom Kim Gun-hee). Posebna preiskava Kim Gun-hee je Kim Gun-hee in njenega moža ter Kim Ki-hjuna in njegovo ženo obtožila kršitve zakona o prepovedi korupcije. Predsedniška palača je izjavila, da ni pomembna oblika preiskave o Unifikacijski cerkvi, če bo ta nepristranska. Stranki se še vedno prepirata glede posebnega zakona o preiskavi Unifikacijske cerkve, pri čemer opozicija grozi z enostranskim ukrepanjem, če ne bo dogovora.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je ob božiču obiskal cerkev Hain v Incheonu, kjer se mu je pridružil Kim Nam-joon, ki naj bi kandidiral na prihajajočih volitvah. Ta poteza je sprožila kritike opozicijske stranke, ki jo vidi kot vmešavanje v volitve. Lee je obiskal tudi stolnico Myeongdong.

Ameriški predsednik Donald Trump je južnokorejskemu predsedniku Lee Jae Myungu podaril zlati ključ Bele hiše. Darilo je bilo izročeno preko nove južnokorejske veleposlanice v Združenih državah Amerike, Kang Kyung-wha. Po besedah Leejevega pomočnika je Trump izrazil hvaležnost za "zelo dragoceno darilo" in izrazil svoje želje.

Kitajski urad za tajvanske zadeve (國台辦) je obtožil dva tajvanska državljana, da sta z ladjo »Hongtai 58« tihotapila blago, kar naj bi povzročilo prekinitev podmorskega kabla med Tajvanom in Penghujem. Tajvanski svet za celinske zadeve (陸委會) je te obtožbe zavrnil kot čezmejno represijo in politično manipulacijo, tajvanska obalna straža (海巡署) pa je obtožbe označila za poskus zmede in jih ostro obsodila.